Trump se je začasno odrekel carinam na kritične surovine, medtem ko proizvodni sektor beleži upad delovnih mest
Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil, da za zdaj ne bo uvedel carin na uvoz redkih zemelj, litija in drugih kritičnih mineralov. Namesto tega je z uporabo 232. člena zakona o širitvi trgovine odredil pogajanja z mednarodnimi trgovinskimi partnerji za prilagoditev uvoza teh surovin. Bela hiša je s to potezo odložila odločitev o dajatvah, ki bi lahko dodatno obremenile ameriško gospodarstvo, medtem ko vrhovno sodišče še odloča o zakonitosti predsednikovih carinskih ukrepov. Trump je ministru za trgovino Howardu Lutnicku in trgovinskemu predstavniku Jamiesonu Greerju naročil, naj dosežeta dogovore, ki ne bodo ogrožali nacionalne varnosti, s čimer je priznal trenutno odvisnost države od tujih virov. Analiza kaže, da se Trumpove obljube iz aprilske deklaracije o »dnevu osvoboditve«, v kateri je napovedal razcvet proizvodnje zaradi carin, niso uresničile. Podatki kažejo, da so ameriške tovarne od takrat izgubile približno 72.000 delovnih mest, trenutno pa zaposlujejo 12,7 milijona delavcev. Večina ekonomistov opozarja, da so prav trgovinski ukrepi ovirali rast sektorja, saj so podjetja naletela na višje stroške in nižje povpraševanje. Michael Hicks z univerze Ball State je opozoril, da so trenutne izgube le začetek širšega upada, ki se bo v naslednjih četrtletjih še stopnjeval. Odločitev o mineralih je pomembna predvsem zaradi dejstva, da Združene države Amerike nimajo zadostnih zmogljivosti za predelavo surovin, čeprav bi lahko povečale rudarjenje. Domači rudarski sektor bi lahko bil nad odločitvijo o odložitvi carin razočaran, vendar pa predelava in nadaljnji procesi ostajajo ozko grlo ameriške industrije. Razmere dodatno zapleta negotovost glede proračunskih prihodkov od carin, saj bi lahko morebitna neugodna sodba vrhovnega sodišča v prihodnjih dneh izničila pravno podlago za številne že uvedene ukrepe.
